Razstava ob 50 letnici Film in video kluba Maribor

Razstava ob 50 letnici Film, in video kluba Maribor bo v avli trgovskega centra Supernova – Qlandia od 5. do 29. maja 2021. Klub se predstavlja s slikovnim gradivom in tehničnim priborom, ki so ga člani uporabljali v zadnjih 50 letih.

Prvi začetki mariborskega film in video kluba, ki ima danes skromne klubske prostore na Goriški ulici in praznuje pol stoletja svojega neprekinjenega delovanja (v Sloveniji je tako častitljive starosti le še klub Radomlje), segajo v leto 1970 (6. maj).
Takrat je nekaj zagnanih filmskih amaterjev ustanovilo v Fotokino klubu Maribor filmsko sekcijo. Med ustanovnimi člani so bili poklicno različno usmerjeni ljudje: slikar Ervin Kralj, filmar in novinar Franjo Štromajer, nekaj več jih je izhajalo iz tehničnih poklicev (Rudi Jakl, Edi Malekovič, Karl Pelcl, Jože Polič), zato ni naključje, da so že v prvih, najbolj ustvarjalnih letih kluba, naredili nekaj senzacionalnih izboljšav kinoprojektorja; od žensk je bila ustanovna članica Elza Ban, ki je imela takrat kot filmarka izjemno vlogo. Žal, so že vsi ti pionirji kluba pokojni, edini še živeči ustanovni član je Andrej Humek, ki živi v Švici.
Novembra istega leta so filmski navdušenci brez primernih prostorov in v povsem svoji režiji organizirali prvi večer amaterskega filma v Kinu gledališču Maribor, na katerem je bil prikazan tudi njihov prvi skupni projekt – Motonauma 70. Že naslednje leto so klubu zaupali organizacijo festivala amaterskega filma v Mariboru. Leta 1972 je bil v Mariboru prirejen prvi festival amaterskega dokumentarnega filma FADF MB-YU. Na festival je prispelo kar 60 filmov iz vseh republik nekdanje Jugoslavije. Zelo uspešni so bili člani Kino kluba Maribor, saj so od devetih festivalskih nagrad prejeli kar štiri. Sekcija je vsebinsko in organizacijsko prerasla organiziranost, zato je leta 1974 prišlo do osamosvojitve in nastanka samostojnega Kino kluba Maribor. Aktivnosti kluba so se nadaljevale, celo povečale, saj so se člani kluba udeleževali medklubskih festivalov v Novem Sadu, Somboru, Ljutomeru, Jesenicah in Beogradu. Člani kluba so v februarju 1975 leta organizirali tretji festival FADF. Istega leta so bili nekateri člani izvoljeni tudi v žirije festivalov. Priredili so »A« tečaj za kino amaterje, kaj kmalu pa postali mentorji kino krožkov na nekaterih osnovnih šolah. Leta 1975 so člani sodelovali na festivalih izven meja (Marburg, Trst, Vrba na Koroškem), kjer so bili prejemniki številnih priznanj. Kino klub Maribor je že leta 1977 posnel na 16 mm traku (profesionalni film. format) 28 minutni dokumentarni film “Maribor nekoč in danes”, ki je bil prikazan tudi v prijateljskih mestih Marburg in Szombathelyu. Leta 1977 so posneli še filme Gradnja SDH daljnovoda za 380 kv; postaja RTP Maribor in Podlog na 16 mm filmu, na 8 mm filmu pa tekmovanje barmanov in 5. pivoviada.

Vsa leta so člani pridno delali in ustvarili veliko filmov, s katerimi so se udeleževali filmskih festivalov doma in v tujini. Krog kino amaterjev se je širil, zaslugo za to gre pripisati tudi skrbni vzgoji kadrov in organizaciji tečajev za kino amaterje, ki so bili nepričakovano dobro obiskani. Na njih so si udeleženci pridobivali znanje o kameri, tehniki snemanja, montaži filma, ozvočenju in pripravi scenarija. Kino klub je leta 1979 prejel od Svetovnega združenja UNICA zlato plaketo kot najboljši klub v tedanji Jugoslaviji, pa zlato plaketo Ljudske tehnike Jugoslavije in diploma SOAFJ za uspešno delo. Kino klub se je med drugim lotil tudi snemanja za zunanje naročnike (Jeklotehno Maribor, Tovarno sladkorja Ormož, Hitro cesto, Inženiring biro, Geološki zavod, Vlak bratstva in enotnosti, Slovenske Konjice, Talis Maribor, občino Maribor…). Ob tem naj spomnimo, da v tem obdobju v Mariboru še ni bilo TV hiše, bilo je le dopisništvo; leta 1986 je bil pod Pekrsko gorco zgrajen RTV center, ki pa je šele po tem obdobju začel ustvarjati s svojimi snemalnimi ekipami.
Člani kino kluba Maribor so od leta 1980 sodelovali skoraj na vseh festivalih amaterskega filma na področju tedanje države Jugoslavije: Pula, Omoljica, Jesenice, Ljutomer, Subotica, Mengeš, Skopje, Zaječar, Bačka Topola, Zagreb, Beograd. Leta 1982 jim je Zveza za tehnično kulturo podelila priznanje za požrtvovalno delo na področju tehnične kulture v Mariboru. Kino podjetje Maribor je leta 1987, ob svoji 40. obletnici, podelilo klubu priznanje za delo na področju amaterskega filma.
Prvi in dolgoletni predsednik kluba je bil Edi Malekovič, za njim so vodili klub še daljše obdobje Božidar Kunstelj, krajše obdobje pa Ervin Kralj, Dragomir Lorber in Gorazd Lozar.
Po letu 1992 se je delovanje v klubu nekoliko umirilo in le trdna volja in velika ljubezen do amaterskega filma je leta 1997 klub obudilo iz spanca. Takrat je klubu začel predsedovati Božidar Kunstelj in klub vodil približno 15 let. Zaradi velikih sprememb na področju filmske tehnike, ko je celuloidni trak zamenjal video trak, so se preimenovali v Film in video klub Maribor. Leta 1998 so organizirali 1. video festival, ki je bil samo mariborski. V naslednjih letih pa so organizirali odmeven mednarodni »Toti video festival«, ki je predstavljal za klub organizacijsko in finančno največji zalogaj in se je obdržal celih 13 let, tj. vse do leta 2012. Član žirije je bil večkrat Karpo Godina, znan jugoslovanski oz. slovenski režiser. Zadnjih nekaj let je festivalu predsedoval odgovorni urednik TV Maribor Zoran Medved in takrat so bili vsi filmi, ki so se uvrstili v uradni program, prikazani tudi na mariborski TV.
Klub v naslednjih letih, predvsem zaradi finančnih težav, več ni uspel organizirati mednarodnih filmskih festivalov, saj so spričo težke gospodarske situacije povsem presahnili viri sponzorskega financiranja. Na podlagi projektov in uspehov kluba se
prijavljajo na razpis za sredstva JSKD, ki so skromna, k temu pa za svoje delovanje in obstoj primaknejo še letno članarino.
V zadnjih letih klub šteje približno 30 članov, med njimi tudi nekaj članic nežnejšega spola, z velikim veseljem pa so medse sprejeli tudi dva uspešna ljubiteljska filmarja iz sosednje Avstrije. Z najdaljšim klubskim stažem sta Franci Kopič (45 let) in Božidar Kunstelj (43 let). Radi se pohvalijo, da je bil član kluba tudi znani režiser Marko Naberšnik, pa scenarist in film. režiser Boris Jurjaševič, še danes pa je član kluba filmski ustvarjalec Tinček Ivanuša iz Ptuja. Zagotovo med člani ne gre prezreti mariborske filmske legende, ki je izjemno aktiven v klubu, promotor Maribora in Slovenije, Francija Kopiča, ki se je s svojimi 770 mednarodno nagrajenimi filmi vseh žanrov na profesionalnih filmskih festivalih po vsem svetu, tudi v Hollywoodu, že zdavnaj zapisal v Guinnessovo knjigo svetovnih rekordov.
Od leta 2013 organizirajo spomladanske in jesenske klubske revije kratkega filma, vseh je bilo 15, na katerih se predstavijo člani kluba, najboljše filme pa predstavijo tudi širši javnosti ob tednu ljubiteljske kulture. V klubu je, poleg člana Francija Kopiča, ki sodeluje samo na profesionalnih film. festivalih, še nekaj pogumnih članov, ki se s svojimi kratkometražnimi filmi uspešno sodelujejo na mednarodnih ljubiteljskih festivalih filma (Anita Kirbiš, Zorica Fingušt Fatur, Božidar Kunstelj, Günter Simmerl, Arnulf Kröll). Predstavniki kluba se nekajkrat letno udeležujejo filmskih festivalov prijateljskih klubov v sosednji Avstriji in Italiji, doma pa sodelujejo tudi v projektih s kulturnimi in humanitarnimi vsebina ter osnovnimi šolami.
Klubu zadnjih osem let predseduje Herman Novak in bo na skorajšnjem volilnem zboru članov predal vodenje novemu predsedniku, ki ga zagotovo čakajo veliki izzivi; pogrešajo mlade, ki jih je povsem zasvojila novodobna tehnologija in jih klubsko delo več ne zanima. Obstoječe članstvo je sicer zelo aktivno, danes pa že seveda vsi uporabljajo digitalne kamere. Tedensko se dobivajo v klubskih prostorih, kjer si ogledajo in pokomentirajo novo nastale filme članov, rešujejo morebitne težave, ki nastajajo pri sodobni digitalni računalniški montaži. V klubu ne gre prezreti, da poleg ustvarjalnosti člani ohranjajo tudi pomen prijateljskega druženja. Tako ne pozabijo praznovati okroglih jubilejev, vsako leto organizirati kostanjevega piknika in prednovoletnega srečanja.
V 50-ih letih njihovega ljubiteljskega ustvarjanja je nastalo na tisoče filmov različnih zvrsti predvsem dokumentarnih, nekaj pa tudi igranih in animiranih, ki so v gibljivi sliki skrbno beležili in dokumentirali dogodke nekega čas, ki se sicer ne bi ohranili. Tudi svečano akademijo in razstavo ob 50 letnici delovanja kluba bodo organizirali, kjer se bodo ozrli na prehojeno pot, zaslužnim članom podelili priznanja in zavrteli »jagodni izbor filmov«, vendar so zaradi pandemije vse te dogodke bili prisiljeni preložiti na kasnejši čas.