Koncert ob 10-letnici Seniorskega zbora Glasbene matice Ljubljana
Gostje: Otroški pevski zbor Glasbene matice Ljubljana in
Pevci Mladinske vokalne skupine Glasbene matice Ljubljana
SENIORSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA
Dirigent Igor Švara
Benjamin Ipavec (1829–1908)
EJ, TEDAJ (Ljudmila Prunk)
Emil Adamič (1877–1936)
ZAPUŠČENA (Fran Levstik)
Matija Tomc (1899–1986)
MAJEVA (Gojmir Gorjanko)
Alojz Srebotnjak (1931–2010)
KRAŠKA JESEN (Srečko Kosovel)
iz Ptujskega polja, prir. Tomaž Habe (1947)
TAKŠNA KAK JE MOJA ŽENA
ljudska iz okolice Trsta, prir. Uroš Krek (1922–2008)
ŠKRINJA OREHOVA
OTROŠKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA
Zborovodkinja Tadeja Kreča
Metoda Kink, klavir
Eva Mlakar, tolkala
Zulujska tradicionalna, prir. Alexander L’Estrange (1974)
SI NJAY NJAY NJAY
Istrska ljudska, po zapisu iz Koštabone, prir. Ambrož Čopi (1973)
JES TI BON KIPILA
Tadeja Vulc (1978)
MOŽ ZA MIZO (Svetlana Makarovič)
Bojan Glavina (1961)
PLJUVALKA-ZMAGOVALKA (Tomaž Vrabič)
***
PEVCI MLADINSKE VOKALNE SKUPINE GLASBENE MATICE LJUBLJANA
Zborovodkinja Irma Močnik
Radovan Gobec (1909–1995)
KAJ BI TE VPRAŠAL (Anton Aškerc)
Fran Gerbič (1840–1917)
PASTIRČEK (Fran Gerbič)
Gustav Ipavec (1831–1908)
SLOVENEC SEM (Jakob Gomilšek)
SENIORSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA
Dirigent Igor Švara
slovenska ljudska, prir. Marij Kogoj (1892–1956)
STOJI MI POLJE
slovenska ljudska, prir. Emil Adamič
RASTI ROŽMARIN
koroška ljudska, prir. Jože Leskovar (1934)
SO ŠE ROŽCE …
venček ljudskih, zbral in priredil dr. Vinko Žganec (1890–1976)
PJESME IZ MEDJUMURJA
SENIORSKI PEVSKI ZBOR GLASBENE MATICE LJUBLJANA omogoča pevsko udejstvovanje širšemu krogu pevcev starejše generacije, njegov osnovni namen pa je pevsko druženje ter doseganje in ohranjanje čim višje ravni petja z izborom primernega repertoarja. Zbor poje slovenske ljudske pesmi v različnih priredbah, seže pa tudi po drugi literaturi slovenskih in tujih skladateljev. Jedro zbora sestavljajo pevci, ki so svoje pevske in prijateljske vezi spletli skozi dolgoletno sodelovanje v Mešanem pevskem zboru Glasbene matice. Z veseljem pa v svojo družbo sprejmejo tudi nove člane. V preteklem letu je zbor nastopil na slavnostni akademiji ob 150-letnici Glasbene matice. Nekateri pevci tega sestava, ki predstavljajo njegovo jedro, so namreč neposredna zgodovinska vez z Mešanim zborom Glasbene matice. Slednji pa je tisti sestav Glasbene matice, ki je zagotavljal kontinuiteto društva tudi v obdobju po vojni, ko so bile prepovedane vse druge dejavnosti društva. Po zaslugi tega zbora, konkretno njegovega predsednika dr. Antona Vengušta, sedanja Glasbena matica uživa materialno blagostanje za izvajanje svojih programov, zato imajo člani te »zgodovinske zasedbe« v očeh matičarjev posebno in vsega spoštovanja vredno mesto.
Dirigent in pianist IGOR ŠVARA se je rodil leta 1947 v Ljubljani kot sin priznanega slovenskega dirigenta, skladatelja in pedagoga dr. Danila Švare. Po končani gimnaziji in srednji glasbeni šoli je nadaljeval študij na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in sicer dirigiranje pri svojem očetu, klavir pa pri prof. Marijanu Lipovšku, in diplomiral leta 1971. V letih 1975 in 1976 se je izpopolnjeval v Leipzigu pri dirigentu Kurtu Masurju in pri njem končal mojstrski razred. V SNG Opera in balet Ljubljana se je zaposlil leta 1972 kot baletni in operni korepetitor, nato kot dirigent asistent, leta 1983 pa postal stalni dirigent. V letih 1993–1995 je bil v. d. direktorja in umetniški direktor SNG Opera in balet Ljubljana. Debitiral je leta 1973 s Seviljskim brivcem, do danes pa je Igor Švara svoj repertoar zapolnil z več kot sedemdesetimi opernimi in baletnimi deli. Sodeloval je s svetovno priznanimi solisti in dirigiral različnim domačim in evropskim orkestrom. Od leta 1995 do 1998 je bil stalni gost dirigent v salzburškem opernem gledališču. Kot pianist in dirigent je za glasbene arhive posnel mnoga dela slovenskih in tujih skladateljev. Je dolgoletni predavatelj na Akademiji za glasbo v Ljubljani, uveljavil se je kot član žirij na domačih in tujih solopevskih in zborovskih tekmovanjih, kot strokovni ocenjevalec na revijah pevskih zborov in predavatelj na različnih seminarjih za zborovodje in dirigente. Od pomladi 1981 je umetniški vodja Ljubljanskega okteta, s katerim je posnel 10 zgoščenk in številne skladbe za Radio Slovenija. Z oktetom je gostoval po Evropi, Aziji, ZDA, Kanadi in Avstraliji na več kot 500 koncertih. Prejel je študentsko Prešernovo nagrado, s svojim nadaljnjim strokovnim delom pa priznanje Univerze v Ljubljani za pomembna umetniška dela na področju ustvarjalnosti in poustvarjalnosti ter naziv strokovni svetnik, več jubilejnih priznanj Javnega sklada za kulturne dejavnosti, posebno priznanje na ljubljanskem opernem bienalu, Gallusovo značko in plaketo, zlato priznanje Zveze kulturnih društev Ljubljana ob 30-letnici umetniškega vodenja Ljubljanskega okteta in posebno priznanje za več kot 20-letno dirigiranje na Taboru pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Leta 2019 je občina Ivančna Gorica maestru Švari podelila naziv častnega občana za pomembne dosežke in trajne naloge pri ohranjanju slovenske ljudske glasbe in zborovske pesmi ter prepoznavnosti Tabora slovenskih pevskih zborov in občine Ivančna Gorica doma in po svetu.