Dnevni metulji Slovenije

Kraški modrin (Lysandra coridon) Foto: Stanislav Čičerov

Stanislav Čičerov, član Muzejskega društva Žiga Zois Bohinjska Bistrica in ljubitelj metuljev vas bo s pomočjo fotografij dnevnih metuljev, ki jih je posnel v preteklih desetih letih na več kot štiristotih izletih po Sloveniji, pobliže seznanil s posameznimi vrstami dnevnih metuljev Slovenije, predvsem pa z njihovo lepoto, redkostjo in čedalje večjo ogroženostjo. Metulji so naši tihi sopotniki, njihova odsotnost pa opozarja na slabšanje naravnega okolja. Obljubimo vam, da boste o metuljih izvedeli marsikaj, česar doslej niste vedeli in vas bo presenetilo. Obiskovalcem predavanja bo na voljo nekaj brezplačnih publikacij o metuljih na naših vrtovih in velikih posterjev z dnevnimi metulji Slovenije. Veselimo se vaše udeležbe!

Dogodek v Bohinjski hiši pripravlja Muzejsko društvo Žiga Zois Bohinj, ki je bilo ustanovljeno leta 1999. Glavni namen društva pa vse od takrat ostaja nespremenjen: ohranjanje in promocija kulturne dediščine Bohinja. Člani društva pripravljajo razstave, zbirajo dediščino, krepijo lokalno identiteto. Skupno jim je zanimanje za zgodovino, etnologijo, umetnost in kulturo Bohinja. Veliko se izobražujejo preko predavanj različnih strokovnjakov in članov muzejskega društva, obiskujejo aktualne muzejske razstave, spoznavajo domovino in tujino. Povezujejo se z muzeji in knjižnico in kar je najpomembnejše, radi se družijo.

O predavatelju dogodka:

Stanislav Čičerov (1952, Pristava pri Tržiču), po izobrazbi univerzitetni diplomirani ekonomist in po službeni karieri bančnik, je del svojega prostega časa namenil zbirateljstvu. Kot osnovnošolec je za začel zbirati znamke, v sedmem in osmem razredu pa sta s prijateljem, kasnejšim doktorjem speleologije Andrejem Mihevcem, z velikim navdušenjem pričela spoznavati svet metuljev. K metuljem se je vrnil po upokojitvi, tokrat s fotoaparatom v roki.

Filatelijo, svoj prvi konjiček, je z včlanitvijo v filatelistično društvo Ljubljana lahko razvil v strokovnem smislu do najvišjega nivoja. Njegova obsežna zbirka »verigarjev«, prvih slovenskih znamk, je bila podlaga za knjigo Slovenija – portovne znamke 1919 – 1921, ki je na svetovnih razstavah v razredu filatelistične literature prejela najvišja priznanja.
Pred dobrimi tremi desetletji je Stanislav Čičerov pričel zbirati razglednice Maksima Gasparija, plodovitega slikarja slovenskega narodnega izročila. Nastala je najpopolnejša zbirka njegovih razglednic, ki je omogočila izdajo knjige Maksim Gaspari: bogastvo razglednic. Leta 2001 jo je založila Mladinska knjiga, kot avtorja pa sta sodelovala dr. Janez Bogataj (tekst) in Stanislav Čičerov (razglednice in podatki o njih). Knjiga je še vedno najbolj priljubljen »vodič« za zbiralce Gasparijevih razglednic.
Kmalu po nakupu počitniškega stanovanja v Stari Fužini je pričel zbirati razglednice celotnega bohinjskega kota, vendar je zbirko kmalu skrčil na obseg, ki je zajet v knjigi Podobe Stare Fužine z okolico. Knjigo, ki je izšla leta 2013, je mogoče uvrstiti v zbirko skoraj stotih slovenskih knjig na temo starih razglednic. Poudariti je treba, da gre za album razglednic z obilico podatkov, ki nima značaja domoznanske literature. Seveda pa lahko vanjo vsak vloži list s podatki, ki bodo zanimali potomce. Zaradi zanimanja za življenje Bohinjcev in naravne lepote Bohinja je postal član Muzejskega društva Žiga Zois Bohinjska Bistrica.
Kot že rečeno, se je Stanislav Čičerov po upokojitvi vrnil k metuljem. Pri nas še živi 176 vrst dnevnih metuljev, nekateri med njimi so izredno redki. V desetih letih je uspel najti in fotografirati vse slovenske dnevne metulje, z namenom seznanjanja javnosti o njihovi lepoti in ogroženosti fotografije metuljev tudi razstavlja in o njih predava. S predstavniki lokalnih skupnosti pa išče načine za ohranjanje njihovih habitatov.

O predstavitvi DNEVNI METULJI SLOVENIJE:

Prvi frfotajoči dnevni metulji vsako leto napovedo prihod pomladi. Nekateri prezimijo in nas lahko presenetijo že v toplejših zimskih dneh, večina pa se jih pojavi v pomladanskih in poletnih mesecih. Vsako srečanje z njimi je prijetno in nekoliko skrivnostno. Koliko moči se skriva v na videz šibkih telesih metuljev, da lahko preletijo neverjetne razdalje, kako graciozen je njihov let in kako čudoviti so v svoji raznolikosti! Zato se nam ob pogledu nanje porodijo vprašanja o njihovih imenih, načinih prehranjevanja, življenjskem okolju in razmnoževanju.
V Sloveniji živi 176 vrst dnevnih metuljev, ki so razvrščeni v 5 družin: debeloglavčki (Hesperiidae), lastovičarji (Papillionidae), belini (Pieridae), šekavčki (Riodinidae), modrini (Lycaenidae) in pisančki (Nymphalidae) z veliko poddružino okarjev (Satyridae). Za te vrste obstajajo zanesljivi podatki o opažanjih in primerki v zbirkah. Nekateri dnevni metulji so ogroženi, po številu ogroženih vrst pa sodijo metulji v sam vrh ogroženih živalskih vrst v Evropi. Zato je veliko dnevnih metuljev uvrščenih med ranljive, zanje pa je vzpostavljena zakonska zaščita. Kljub temu se njihova številčnost nezadržno zmanjšuje. Glavni razlog za tako stanje je slabšanje njihovega naravnega okolja, pri čemer ima pomembno vlogo človek, ki s širjenjem intenzivne rabe površin povzroča nepovratne spremembe v okolju. Metulji se na te spremembe zelo hitro odzovejo; že košnja ob nepravem času na območju, kjer živi majhna populacija redkega metulja, lahko povzroči njeno lokalno izumrtje. Če število metuljev v nekem življenjskem okolju nezadržno upada, to pomeni, da je s tem okoljem nekaj narobe. Posledice porušenega naravnega ravnovesja pa bo prej ali slej občutil tudi človek.
Metulji so naši tihi sopotniki. Ne vpijejo in ne grizejo, kadar so v nevarnosti. Sprememb življenjskega okolja ne morejo preprečiti, na koncu se umaknejo, izginejo. Zato bo treba doseči stanje, ko zaklinjanje o varstvu narave ne bo pomenilo le lajšanja naše slabe vesti. Pravici bivanja na našem čudovitem planetu in izkoriščanja naravnih bogastev namreč nikoli ni bila dodana pravica njegovega uničenja. Usoda metuljev je na dolgi rok tudi naša usoda. – Stanislav Čičerov

Sponzorji dogodka