Medgeneracijski atelje: GOBELIN

Decembra 2015 je akademska slikarka Katja Felle v sodelovanju s Koroškim domom starostnikov v Slovenj Gradcu in Koroškim medgeneracijskim centrom na Ravnah na Koroškem začela izvajati projekt Ustavi-zašij-ponastavi. Gre za generacijsko povezujoč projekt vezenja gobelina dimenzij 200 cm x 300 cm po predlogi (digitalni tisk na gobelinski stramin) s podobo screenshota – računalniškega zaslona posnetega v trenutku, ko se program ni več odzival na ukaze. Ta fotografija prikazuje ekransko napako; digitalne, na točke razgrajene podobe. Izvedba gobelina se odvija v okviru ustvarjalnih delavnic medgeneracijskega centra pod delovnim naslovom Medgeneracijski atelje: GOBELIN. Medgeneracijski center je v tem primeru »odprti atelje« kamor je povabljena širša javnost (vse generacije) k soustvarjanju umetniškega dela, izmenjavanju informacij in znanja. Aktivnost poteka pod mentorstvom Katje Felle, na urniku je enkrat tedensko, vendar so ljudje povabljeni k udeležbi vsak dan. Delavnice spremljajo predavanja in pogovori, ki skušajo udeležencem približati razumevanje sodobne umetnosti, komunikacije po elektronskih posrednikih in sveta virtualnih podob ter osmisliti ustvarjanje.

Podoba, ki jo udeleženci vezejo v mediju gobelina predstavlja šum komunikacije po elektronskih posrednikih. Taka komunikacija se v določenih primerih zdi okrnjena, saj je odvisna od povezav, prav tako pa je posredna, zato do motenj prihaja hitreje. Pri projektu gre za trikratno motnjo: prvič v izbranem motivu, drugič v prenosu oz. prevodu ekranskega šuma v medij gobelina, in tretjič – pri projektu pride do »medgeneracijske motnje«. Predvsem starejšim je uporaba sodobne tehnologije tuja in nerazumljiva, prav tako nimajo stika s podobami virtualnega sveta. Pri najmlajši generaciji pa upada zanimanje za »obrtniške« rokodelske tehnike, hobije, vezane na ročne spretnosti, ki so nekoč pomenile tudi popestritev prostega časa. Tako se srečajo različne perspektive in razumevanja motiva ter izvedbe več generacij, katerih poznavanje in praktična uporaba tehnologije ter ročnih spretnosti se razlikuje. Osnova za uspešno komunikacijo pa je poznavanje kodov na obeh straneh – med sporočevalcem in prejemnikom. Tehnologija nam olajšuje komunikacijo in naj bi nam pri vsakdanjih opravilih prihranila čas, hkrati pa nam le-ta polzi skozi roke; vedno smo v naglici – to pa je tudi paradoks sodobnega časa. Medtem, ko se zdi, da je starejša generacija uspela obvladati hkrati službene obveznosti in aktivnosti prostega časa. Pri izvedbi pa se spopadeta tudi dve vrsti avtomatizma – avtomatizem računalniško generirane podobe, ki jo računalnik ustvari samodejno, ko se sistem ustavi ter avtomatizem ponavljajočega se giba roke, ki šiva, veze in ne zahteva osredotočenosti in zbranosti na delo, v tem primeru ponovno hitreje pride no napake.

Končno delo – gobelin, ki največkrat velja za dekorativno stensko sliko – bo zaradi koncepta in konteksta v katerega je vpet, umeščen v polje sodobne umetnosti. Delo bo rezultat medgeneracijskega kreativnega sodelovanja. Udeleženci aktivnosti so soustvarjalci umetniškega projekta katerih prisotnost se sproti beleži, saj bodo ob zaključku projekta poleg končnega dela navedena imena vseh sodelujočih.