BOGDAN BORČIĆ: SLIKARSTVO IN PROSTOR (Prepletene sekvence) Ponavljajoče

BOGDAN BORČIĆ

SLIKARSTVO IN PROSTOR (Prepletene sekvence)

z Rudijem Benetikom, Gustavom Gnamušem, Metko Kavčič, Štefanom Marflakom, Juretom Markoto, Zoranom Mušičem, Luko Popičem, Miodragom Mićo Popovićem, Gabrielom Stupico, Jožetom Tisnikarjem in dekanom Jokanovićem Touminom

Kustos: Jernej Kožar

Razstava ob 10. obletnici umetnikove smrti.

Zbirka del Bogdana Borčića v Koroškem muzeju moderne in sodobne umetnosti (KGLU) se je začela oblikovati v zadnjih letih prejšnjega stoletja. Leta 2003 je bila bistveno okrepljena z umetnikovo donacijo 40 slik, ki jim je leta 2006 dodal še 10. Po umetnikovi smrti je njegova družina del njegove umetniške zapuščine podarila KGLU. Zbirka del Bogdana Borčića v KGLU je tako zrasla na 330 del, od tega 314 slik, 11 grafik in 5 skulptur.

V postavitvi zbirke Bogdana Borčića z naslovom SLIKARSTVO IN PROSTOR (Prepletene sekvence) smo izpostavili dva motiva, h katerima se umetnik nenehno vrača – motiva »vrat« in ateljeja. Na ogled bo več kot 50 Borčićevih slik, grafik in skulptur. Poleg del iz zadnjih 20 let umetnikovega življenja bodo razstavljena tudi nekatera njegova starejša dela, ki bodo osvetlila razvoj obeh poudarjenih motivov.

Osrednji del razstave je organiziran okoli vizualnih odmevov, obiskovalec pa sledi nekronološkemu potovanju skozi Borčićeva dela v dialogu z deli umetnikov, s katerimi je živel, ustvarjal in izmenjeval ideje. Dela se na različne načine dotikajo Borčićeve umetniške produkcije in življenja. Na začetku teh prepletenih sekvenc je slika Gabriela Stupice. Borčić je nenehno obiskoval odkritja Gabriela Stupice, o čemer pričata sliki “Bela slika, poklon Gabrielu Stupici” (1996) in “Moj učiteljski atelje” (1999).

Poleg formalnih razlik med deli različnih avtorjev je še posebej vidno njihovo skupno zasledovanje, ki dokazuje, da umetnik ni samozadosten, temveč je, nasprotno, povezan in vpleten v sceno, z mislimi in občutki. Ta dela so navdihnila Borčića ali obratno in zdaj odmevajo v tej postavitvi. V dialogu z deli drugih avtorjev velike abstraktne slike Bogdana Borčića zaživijo na nov način. Razstava vključuje tudi dve intervenciji – skulpturo Jureta Markote in stenske slike dekana Jokanovića Toumina.

Takšna ureditev nam omogoča, da raziščemo umetnikov način dela in razumemo, kako se je motiv razvijal in nenehno spreminjal. Z umeščanjem Borčićevega dela v nov kontekst smo obiskovalcem omogočili nov pogled na njegova dela.