Festival Kalejdoskop 2021 – gibalna manifestacija 11.6.

Prvi dan festivala Kalejdoskop 2021 v Kranju

GLOBUS / 17.00
POSLEDICA p.2 / odprtje razstave
(voden ogled z Urško Medved)
Avtor: Urška Medved
Produkcija: KUD Qulenium Ljubljana,
Koprodukcija: KD Qulenium,  Pekinpah
BREZ GLASBE

»Po končanem performansu ostanejo sledi. Sled znoja na tleh, sled mavca, s katerim sem plesala, kri za nohtom palca. In potem? Posledice, snovne in nesnovne.«
Posledica je transdisciplinarni projekt, ki skozi obravnavo prostora in časa ter prisotnosti in odsotnosti tvori vez med performativno in vizualno umetnostjo. Kaj se zgodi, ko nastopajoča odide? Ali prisotnost določa perfromans in ga torej odsotnost spremeni v nekakšno razstavo ali performans brez performerja? Avtorica se osredotoči na večdisciplinarno povezljivost lastnega telesa s tekstilnim medijem, na razmerje med živim in neživim. Kaj je mogoče reči o njunem sobivanju? V procesu nastali tekstilni objekti po njenem odhodu ostanejo, njihova snovnost se po odhodu ne spremeni, vendar beležijo avtoričin obstoj pred časom njenega odhoda. Čas pred določenim začetkom. So sledi, ki ostanejo.
Posledice želijo doseči transformacijo performativne umetnosti, katere značilnost sta minljivost in neponovljivost ter jo tako prestaviti v področje vizualne umetnosti, ki dovoljuje bivanje v prostoru in času. Toda, kje se izrisuje meja med njima? Ali se?

PREŠERNOV GAJ / 18.00
GIBOTRON – solo plesne miniature Qulenium z gosti
Na Gibotronu se bodo s svojimi solo koreografijami predstavili ustvarjalci, ki delujejo v okviru Quleniuma. Med njimi bodo posamezniki, ki so se prvič srečali s svojim solističnim procesom in tudi tisti, ki so že uveljavljeni na državnem in mednarodnem nivoju.
GLASBA – (obveznosti iz naslova avtorskih pravic)

KANJON KOKRE / 19.30
LAHKOTNOST / plesna predstava (Ana Romih)

Ideja, izvedba, koreografija: Ana Romih
Svetovanje: Saša Lončar
Dramaturgija: Jasmina Založnik
Fotografija: Urška Boljkovac in Matija Lukić
Svetovanje pri strukturiranju pesmi: Kaja Janjić
Glasba: Slavko Stojakovič (Veztax)
Kostumografija: Tina Pavlin
Produkcija: KUD Qulenium Ljubljana
Koprodukcija: KD Qulenium Kranj, Kino Šiška
S podporo Mestne občine Ljubljana, Mestne občine Kranj, JSKD, Pionirski dom – center za kulutro mladih

Avtorico v solu Lahkotnost prvenstveno zanimajo taktike in strategije, s katerimi poskušamo povrniti telesu in misli nekaj tiste lahkotnosti v prisotnosti, ki jo običajno občudujemo pri otrocih ter načini, ki nam omogočajo, da se odtrgamo od navlake, ki jo posamezniku nalaga turbo kapitalistični ustroj.
Avtorica se poigrava z metodami, h katerim se zatekajo posamezniki, da bi se osvobodili spon, katere jih bremenijo. Uveljavljene pristope vzpostavi in prevaja v gibalni material, ga postopoma plasti in osvobaja šablonske recepture. Z vnosom ironije in humorja razbija enoplastno razumevanje ter tudi gledalca popelje v lahkotnejše stanje.
AVTORSKA GLASBA

PREŠERNOV GAJ / 20.30
LSLSLS  / Plesna predstava  (Lana Hosni in Matej Kejžar)
Scenografinja, oblikovalka luči: Petra Veber
Producent: Žiga Predan
Produkcija: Pekinpah & Matej Kejžar
AVTORSKA GLASBA

V večletnem raziskovalnem in kompleksnem projektu Language Sausage (LS) nas Matej Kejžar sooči s plesnim performansom LSLSLS, v katerem sodeluje s hrvaško plesalko Lano Hosni. Digitalno zoperstavi telesnemu. Aktualnosti in skorajda samoumevnosti »digitalne« paradigme v sodobnosti ne jemlje zlahka, temveč prepoznava nujnost mišljenjske in umetniške potopitve v samo jedro te teme, v dinamike načinov obstoja. »Digitabilnost je razdrobljena in nevidna, v nasprotju s telesnostjo, ki je konstantna in analogna,« poudari in doda: »Digitalizacija je abstraktna, kar ima svoje učinke na procese utelešanja v digitalnem okolju.« Kejžar v delu LSLSLS pooblasti posameznika, plesalca, da direktno izkusi obstoječe digitalne strukture, a to naj nujno počne pod težo dvoma. Še več, ustvari naj nove strukture. Z drugimi besedami, LSLSLS je umetniška raziskava o načinih bivanja v prenasičenem digitalnem okolju, na vmesniku digitalnega in fizičnega ter vpraša: kako se v resnici »čuti« digitalnost?