Festival Kalejdoskop 2021 – gibalna manifestacija 12.6.

Drugi dan festivala Kalejdoskop 2021 v Kranju

PREŠERNOV GAJ / 12.00
GIBOSKOP / produkcija Qulenium in pridružena članica JSKD OI Kranj s Plesno revijo Hopla 2021
GLASBA – (obveznosti iz naslova avtorskih pravic)

MAISTROV TRG / 18.00
KOVČEK / Absurdistična predstava
Produkcija: Gledališče Nebo
Scenarij: Petra Stare
Likovna zasnova, scenografija: Andrej Štular
Kostumografija: Ksenija Ponikvar
Režija: skupinsko delo
Sodelujejo: Neža Štular, Ana Štular, Mina Lenardič, Zarja Broder, Jernej Šmid, Bojan Pretnar, Ksenija Ponikvar, Andrej Štular, Petra Stare, Tisa Gizdavčić, Marko Kovačič, Uliana Dorofeeva, Irina Dorofeeva, Irina Vehovec, Vanja Legac, Mare Kern, Tomaž Štular, Milan Perne, Lucija Čermelj, Dalaj Eegol, Nace Fojkar

Kovček je predstava, inspirirana z literaturo ruskega avantgardista Daniila Harmsa. V njej se avtorjeva življenjska zgodba prepleta z odlomki iz njegovih del. Harms si je prizadeval za celostno gledališče, kjer so vse uprizoritvene prakse enakovredne. V predstavi se prepletajo literarni, likovni, glasbeni, lutkovni, gledališki, gibalni in performativni elementi. Kovček je “trk stvari”, pri katerem se pojavljajo nasprotja in izvedbeni načini, ki so jih uporabljali tako Harms kot drugi nadrealisti in absurdisti tistega in kasnejšega časa.
AVTORSKA GLASBA

PREŠERNOV GAJ / 19.00
Neke noči neke deklice umirajo / Koreopoezija  (Mojca Kasjak)
Produkcija Zavod MOJa KreacijA Maribor
Avtorici projekta: Katja Gorečan in Mojca Kasjak
Avtorica poezije in dramaturgija: Katja Gorečan
Koreografija, odrska postavitev, režija, izvršna produkcija: Mojca Kasjak
Dramska interpretacija poezije, avtorica uglasbene poezije in režija: Alenka Vidrih
Izvajalke in soustvarjalke, kreacija giba: Petja Golec Horvat, Ivana Kocutar, Ajša Mara Kacjan, Simona Bobnar Radenković
Oblikovanje zvoka: Toni Soprano Meneglejte
Oblikovanje svetlobe: David Orešič
Izdelava kostumov: Milena Petelinšek

Kaj se zgodi, ko nasilje nad telesom povzroči izgubljanje. Kot v intimni zgodovini žensk, v katerih se kaže njihov položaj neeksistenčnega. Kaj se zgodi, ko tvoje telo ni več tvoje? Kot nebivajoče po sebi, kot stanje, ko pripada nekomu ali nečemu drugemu (nekemu drugemu pomenu). Ogroženo je razvijanje telesa, saj je prepovedano gibanje in stik z zunanjim svetom. Kaj lahko povzroči tesnoba omejevanja? Telo postane last nekoga drugega. Deklice za varno okolje svojega bivanja uporabijo svoja telesa v več fazah: telo, ki ne biva, telo, ki vznika, telo, ki raste in telo, ki se razširja ter zavzame svoj prostor, ki mu pripada.
AVTORSKA GLASBA

PREŠERNOV GAJ / 21.00
KUP KUNCEV / Plesna predstava (Marina Abib, Beno Novak)
Produkcija: KUD Qulenium, Casa do Movimento (Brazilija)
Koprodukcija: Kino Šiška, Maska, Performact.
Avtorja in izvedba: Marina Abib, Beno Novak
Dramaturgija:  Jasmina Založnik
Svetovanje: Saša Lončar
Kostumografija: Tina Pavlin
Ilustracija in oblikovanje:  Renata do Val
Fotografija: Georgious Portugalus, Matija Lukić
Oblikovanje luči: Andrej Petrovčič

V predstavi se na odru srečata dva plesalca, ki prepleteta vsak svojo zgodbo v skupno pripoved. Predstava temelji na fizični manifestaciji lastnih izkušenj in je izrazito plesna in fizična. Delo je bilo razvito z deljenjem, dekonstrukcijo in preučevanjem življenjskih situacij, spominov, dogodkov, kateri so na naši preteklosti pustili vtis, z iskanjem vzporednic med izkustvi različnih oseb in z razvijanjem gibalnih materialov na podlagi le teh.
Govori o tem, kako na koncu koncev vsi v življenju izkusimo podobne stvari in prestanemo podobne preizkušnje – odkrivamo povezave med individualnostjo in kolektivnostjo. 
Sam naslov predstave izhaja iz južnoameriškega mita o štiristo zajcih – Centzon Tōtōchtin. 
V mitu je bog medicine Petecatl, posilil boginjo alkohola Mayahuel in rodilo se je 400 (nešteto) zajcev, kateri predstavljajo bogove opitosti – vsak s svojo nalogo in svojim karakterjem.
Ljudje so verjeli, da te skozi vsako izkušnjo ali pomemben dogodek v življenju, spremlja eden od zajcev. Smatrali so jih kot spremljevalce življenja / odraščanja ter verjeli, da ko se napiješ / opiješ, te obsede vseh 400 zajcev.
Isti mit je v svoji knjigi Alica v čudežni deželi uporabil tudi Lewis Carroll, s to razliko, da Alico skozi njene dogodivščine vodi en in isti zajec.

“Predstava govori o potrebi po našem izstopu iz cone udobja, in da si dovolimo, da nas vodi kup kuncev, da nam le ti pomagajo oditi in se vrniti, se spomniti in pozabiti, se izgubiti in najti, se smejati in jokati, začutiti izkušnjo in nas na koncu povezati v kolektivno nezavest.
Govori o nasprotjih naših čustev, odnosov in našega obstoja ter o tem, kako ta nasprotja ustvarjajo celoto / enotnost – nasprotja, zaradi katerih doživljamo življenje.
Nekaj, kar je z besedami neprevedljivo.”
GLASBA – (obveznosti iz naslova avtorskih pravic)