Maska in ples. Navidezno iz različnih svetov, a bi med njima lahko potegnili veliko vzporednic. Oboje dopušča človeku, da izrazi nekaj, kar v vsakdanjem življenju pogosto skriva. Tako za masko kot v plesu je nekaj skrivnostnega, kar je pri različnih oblasteh od nekdaj vzbujalo strah in odpor. Maska in ples sta bila pojava, ki naj bi v ljudeh prebujala poželenje, jih vračala k poganstvu ali zapeljala v ekstazo. Nič nenavadnega ni, da so tako maske kot ples prekleli in načrtno demonizirali.

Oba naj bi izvirala iz sveta hudiča, a kljub temu vsebujeta svojevrsten paradoks. Vse prepovedi in demoniziranje še danes ne morejo preprečiti tistega občutka »neustavljivo privlačnega«, ki prebiva v obeh; tisto nekaj, kar je bilo skozi zgodovino treba prikriti, a ni bilo mogoče izkoreniniti. V njiju je bilo nekaj Inkognito, neznanega.

68. letna plesna predstava Akademske folklorne skupine France Marolt bo na odru predstavila manj znane in celo povsem na novo rekonstruirane maske slovenskega etničnega ozemlja, z njimi pa edinstven ples hudiča, demonov in drugih bitij.

Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin – Akademske folklorne skupine France Marolt. V želji po širjenju in približevanju koreografskega ustvarjanja mladim je umetniški vodja dr. Tomaž Simetinger letos vodil tudi t. im. plesni inkubator. V njem je pod njegovim mentorstvom ustvarjalo šest mladih folklornih poustvarjalcev, od katerih je vsak pripravil svojo odrsko postavitev za majsko plesno predstavo.

O Akademski folklorni skupini France Marolt
Akademsko folklorno skupino France Marolt je leta 1948 ustanovil France Marolt, prvi slovenski etnomuzikolog. S samo tremi pari je postavil temelje razvoja največje slovenske folklorne skupine, ki danes redno nastopa tako doma kot v tujini in svoje občinstvo vedno znova navduši z letno produkcijo na največjem odru v Sloveniji – Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. V petinšestdesetih letih nenehnega delovanja si je skupina prislužila številna priznanja in nagrade. Najbolj je ponosna na zlati častni znak svobode Republike Slovenije in na status društva, ki deluje v javnem interesu na področju kulture. Skupino, ki je del Študentske organizacije Univerze v Ljubljani, trenutno sestavlja 125 članov, razdeljenih v štiri plesne skupine in dva glasbena orkestra. Umetniški vodja skupine je Tomaž Simetinger, ki je vodenje prevzel od prof. Mirka Ramovša. Skupina med letom izvede več kot šestdeset koncertov, krajših nastopov in delavnic ter številne samostojne projekte. Lahko se pohvali z veliko protokolarnimi nastopi, polnimi dvoranami v Cankarjevem domu ter z izkušeno plesno in pevsko izobraženo skupino.