Jajčarija pod Tišlerjevo lipo

Tišlerjeva lipa v Rečici bo sredi maja prizorišče zanimive prireditve, ki jo skupaj pripravljajo, Zveza kulturnih društev Šaleške doline, Kulturno društvo Šmartno ob Paki, Kulturno društvo Gorenje in Kulturno društvo Kraherl iz Šmartnega ob Paki. Obudili bodo v teh krajih znano in priljubljeno Jajčerijo, nanjo pa vabijo v nedeljo, 15. maja   ob 15. uri. Projekt Jajčarija oživlja običaj, ki je značilen prav za to okolje. Tudi Niko Kuret v opisu slovenskih običajev navaja, da se je običaj pobiranja jajc in jajčarije po večini ohranil le še na območju občine Šmartno ob Paki in bližnje okolice. Projekt je zato pomemben prispevek k raziskovanju, oživljanju in ohranjanju avtohtonih ljudskih običajev, ki so zaradi redkosti dragoceni ne le za okolje, v katerem še živi temveč za celotno slovensko kulturno in etnološko dediščino. Zaradi zasnove in obsega sodelujočih pomeni tudi pomembno obogatitev, popestritev in dopolnitev kulturne programske ponudbe v tem okolju. Jajčarija je zelo star običaj, katerega izvor sega v tretje stoletje prvega tisočletja. Povezan je s čaščenjem sv. Florjana, ki goduje 4. maja. Je zavetnik gasilcev, utopljencev, kovačev, sadjarjev in izdelovalcev mila, nasprotnik ognja in zavetnik vode. Je eden tistih svetnikov, ki so bili našemu ljudstvu zmeraj najbolj pri srcu. Kmetič je imel borno s slamo krito domačijo in molil, da bi jo sv. Florjan obvaroval pred ognjem. Mladi fantje so zato ponoči hodili od hiše do hiše in s pesmijo prosili sv. Florjana, da bi jih varoval pred ognjem. Ljudje so jim v zahvalo dali jajca, malo premožnejši tudi kruh, zaseko in klobase ali kaj drugega. Glavni v fantovski druščini je bil vodilni petelin, ki je znal odlično kikirikati, ob njem pa so kokodakali ostali fantje. Vsi so bili tudi pevci in šaljivci. Igrali so na harmoniko, piskali na liste ipd. Gospodinje in dekleta so jim jajca skrila, fantje pa so jih morali iskati. Ko so jih našli, so bili deležni še skromne pogostitve, v zahvalo pa so domačim še zapeli. Tistim, ki jim niso dali nič, so se zahvalili s pokvarjenimi jajci in za to je zvedela cela vas. Jajca so lahko pobirali samo mladi še neporočeni fantje, ki so dopolnili osemnajst let. Če je bil kdo dober muzikant ali pevec, so ga medse sprejeli že prej. Jajca so se pobirala na predvečer 4. maja, en teden prej pa so fantje po hišah skrivaj raznosili listke z obvestilom, da jih bodo obiskali. Že priprave na ta del dogodka so bile živahne in so največkrat potekale v eni izmed domačih zidanic. Obvestila so bila vsako leto nova in drugačna. Tole je eden izmed mnogih primerkov:

Dobro jutro, drage gospodinje in dekleta,

navada stara nam je sveta,

Svetega Florjana bi radi počastili,

če bi pri vas kaj jajčk dobili.

Če pa za fante jajčk je škoda,

ta lisica, ta prismoda,

naj vam kakšno kokoško strese,

ali abuh jo odnese.

Jajčke so lahko na pare,

le da ne bi ble prestare.

Pobirali so lahko samo v svoji vasi, sicer je prišlo do pretepa. Število jajčk je bilo zmeraj neparno. Če so dobili parno število, so morali poiskati še eno jajce. Pobiranje je običajno trajalo vse do jutra, ko si je druščina na domu enega izmed fantov privoščila zajtrk iz nabranih jajc. Prvo soboto po Florjanovem pa so si fantje pri eni izmed domačih hiš pripravili zabavo imenovano jajčarija. Starejši fantje so lahko prišli s svojimi dekleti, povabili pa so tudi druga vaška dekleta, za kar so prosili njihove starše. Poskrbeli so za domačo pijačo in kruh, po polnoči so jedli golaž, jajca pa so pripravili na več možnih načinov. Ob glasbi in petju je zabava trajala vso noč.