LESENE ZVERINICE IGORJA PAVLOVIČA

V Cankarjevi knjižnici Vrhnika je na ogled zanimiva razstava lesenih skulptur z naslovom Zverinice. Avtor Igor Pavlovčič, doma z Vrhnike, zase pravi, da ni umetnik, temveč delavec. S svojstvenimi izdelki, narejenimi iz lesa in kovine, je pričel šele pri 45 letih. A vendar se ob ogledu njegovih stvaritev zdi, da se s tem ukvarja že ves čas. Del razgovora z avtorjem – mojaobcina.si/Vrhnika/ nov.2017

Vaši izdelki so narejeni iz lesa in kovine; zakaj ste se odločili za takšno kombinacijo?
Nisem se načrtno odločal za kombinacijo materialov. Po letih izdelave in obdelave produktov iz nerjavečega jekla sem si preprosto zaželel širše možnosti izražanja. In tu se je les prikazal sam od sebe. Pri ravnanju z njim sem še skorajda začetnik. Hvaležen sem, da so mi pri prvih korakih nesebično svetovali pri Mizarstvu Rožmanec. Les je živ material in ga lahko krasno izkoriščam za pripovedovanje svoje zgodbe. Naravnost očaran sem nad zmožnostmi izražanja z njim. Ker pa sem vešč obdelave kovine, seveda ta ni popolnoma izvzeta iz zgodbe.
V mladosti sem želel postati slikar. Zaradi družinskih razmer sem misel na študij slikarstva kmalu opustil. Življenje me je peljalo po mnogih poteh. Bil sem slikar samouk, kamnoseški vajenec, izvajalec učne pomoči na osnovni šoli, monter sejemskih prostorov, grafični oblikovalec, nazadnje ključavničar in še bi lahko našteval. Na mnoga od njih sem se bil primoran podati. Vendar pa se je izvir, kot ga imenujete, ravno zaradi tega dodobra napolnil. In se je prelil. Nekako tako kot Lintvern (smeh). V mojem primeru je bila pot zelo vijugasta, kar pa se je glede ustvarjanja izkazalo za izjemno koristno. Imam kar nekaj znanj z različnih področij in veliko delovnih izkušenj. Vse to pa se izkazuje v pričujočih izdelkih. Nekega načrtnega procesa se ne držim. Včasih kakšen izdelek prej skiciram, drugič improviziram in preizkušam. Vse je odvisno od razpoloženja in trenutnih vzgibov. Tehnično načrtovanje pa seveda mora biti prisotno skozi ves proces izdelave. Največji problem pri tem mi dela lepljenje, saj zahteva čas. Čas in ustvarjalni izbruh ne hodita ravno z roko v roki. Impulzivnost takrat preusmerim na obdelavo kovine.
Nam lahko zaupate še načrte za prihodnost? Se obeta še kakšna razstava?
Vsekakor bi rad nadaljeval s tovrstnim udejstvovanjem. Razstava v Cankarjevi knjižnici bo na ogled predvidoma do konca leta. Ker jo jemljem kot živo tvorbo, bom nekatere izdelke vmes dodal ali nadomestil z novimi. Doma namreč ni več prostora za vse. Prejel sem tudi že ponudbo za razstavo v ljubljanski kavarni. Z velikim veseljem pa lahko povem, da že potekajo dogovori s TD Blagajana o spomladanski razstavi v Starem malnu. Odkar ga namreč upravljajo sami, je kraj spet postal čaroben.

Link do intervuja:
https://www.mojaobcina.si/vrhnika/novice/kultura/lepoto-zelim-vdahniti-v-vsakdanjik.html