Lojze Lebič, Fauvel ’86
Letni koncert APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani
Vokalno-inštrumentalna scenska zgodba za mešani zbor, soliste, inštrumente, tolkala in zvočne posnetke
Libreto: Jelena Ukmar Lebič, po srednjeveški pesnitvi Roman de Fauvel
Dirigentka: Jerica Bukovec
Koreografija: Milan Tomášik in Nina Fajdiga
Konec osemdesetih je bila postavitev scenske zgodbe o oslu Fauvelu s svojo subverzivno kritiko povzpetništva in oblastiželjnosti eden največjih uspehov zbora. Vzgib časa apezejevce poziva k ponovnemu preverjanju srednjeveške satirične alegorije akademika Lojzeta Lebiča.
Že srednjeveški pesnik je spoznal, da konca sveta ne bodo prinesle naravne nesreče ali bolezni, ampak hibe človeške narave, ki nas ženejo v prepire, grehe in zločin. Šest slabih človeških lastnosti se združi v nepomembnem in neumnem oslu, ki ga boginja sreče zavihti na prestol. Škofje, grofje in meščani se gnetejo ob umazanem oslu ter ga v nepopisnem častihlepju in požrešnosti čistijo in gladijo, da bi jim namenil svojo pozornost. Fauvel predstavlja spoznanje, da konec sveta in zlo ne prideta na krilih vsemogočne zle sile, ampak na ramenih zavisti, škodoželjnosti, pohlepa in drugih grehov človeške narave.
Velikan slovenske zborovske glasbe Lojze Lebič je ob 60-letnici Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič srednjeveški roman spremenil v presunljivo celovečerno vokalno-inštrumentalno scensko zgodbo. Več kot trideset let po krstni izvedbi se predstava zopet vrača v vsej prvotni podobi v izvedbi zbora, za katerega je bilo delo tudi napisano. Predstava glas, gib in sliko poveže v sodobno kritiko družbe ter ponuja več stoletij staro opazovanje človeka in njegovih napak.