M. Jesih: BRUCKA ALI OBDOBJE PRILAGAJNAJA (uprizoritev v okviru regijskega Linhartovega srečanja 2019)
Režija: Zvone Šedlbauer
BRUCKA ALI OBDOBJE PRILAGAJANJA je Jesihovo najboljše dramsko delo. Vsebnost dramatičnega v njem predstavlja poseben izziv igralcem, režiserju ter vsem ostalim ustvarjalcem uprizoritve. Že količina psihološke in fabulativne zapletenosti, ki jo je treba v tem tekstu dešifrirati, si zasluži jasen in logičen finalni uprizoritveni produkt, saj legitimne avtorjeve poetske dvoumnosti predstavljajo le spodbudo vsem ustvarjalcem, da stvar posvojijo in postavijo v sodobni čas in prostor ter izrazijo globljo poetsko vrednost tega duhovitega in uprizoritveno zahtevnega dela.
Kaj je tako zahtevno v uprizoritvi, ki jo bomo odigrali v minimalističnem gledališkem okolju s samo tremi igralci? V uprizoritvi se je režiser, da bi osredotočil vso dramsko akcijo v medsebojne odnose zgolj treh značajev, odrekel celo scenski glasbi. Prav to — uprizoritveni minimalizem — je vsem ustvarjalcem postal edino vodilo. Pred nami se je nenadoma pojavil jezikovno razkošen dialoški pejsaž. Pokrajina, polna na videz bežnih in floskuloznih bravur, včasih tudi zaporednih duhovitih nesmislov in baročnih jezikovnih drenjanj. Skoznje se je prebijala želja uprizoritelja po čistosti medsebojnih različnosti in poetičnih nenavadnosti, ki jih Jesih skoraj brez izjeme nabira v svetu banalnega in trivialnega okrog nas vseh.
Mala scena Šentjakobskega gledališča je pravšen ambient za tak spopad. Vesel sem, da so igralci doumeli izziv, ki se skriva v dialogu kot edini spektakelski lastnosti uprizoritve BRUCKE, ki si jo boste ogledali. Podpisani se je skozi vso svojo kariero (od 1969. leta do današnjega dne) neumorno ukvarjal s pojavom dialoga v dramskih delih, ki jih je režiral. Spektakel je bil zanj drugotnega pomena.