ODPRTI ATELJE Noravision Gallery – Nora de Saint Picman: Virtualni objem
predstavitev projekta
VIRTUALNI OBJEM –
z leitmotivom zgodovinskega spomina
Projekt raziskuje povezavo in prehajanje med realnim in virtualnim; resnični materialni kipi se pretvorijo v virtualne žive dvojnike, ki spregovorijo, pojejo, te objamejo…V kipu skrita zgodba zaživi v zvoku obenem z njegovo mimiko, gestikulacijo ter plapolanjem floralnih dodatkov. Razstava naj bi povezala resnične keramične kipe, ki se preko tablice ali telefona preobrazijo v pojoče ali govoreče figure, ki živijo svojo zgodbo. Idealno bi bilo, če bi lahko spojila tudi posnetke portretov določenih pevcev s površino kipov.
Kipi so fokusno osvetljeni, povezani tudi z ozvočenim petim ali govorjenim tekstom, ki se pomika po prostoru med enim in drugim kipom v časovnih intervalih.
Raziskovala bom vprašanje povezave – spoja realne in konstruirane realnosti – kip oživi, govori, zapoje, zapleše, te objame…Tokratna raziskava si želi napraviti virtualno realnost čimbolj realno ( a la trompe d’oeil…), da ji zares “verjameš”, za razliko od sanjsko odmaknjenih prepletenih prostorov prejšnjih predstavitev. Projekt vključuje raziskovanje VR, AR, RFID tehnologije, IoT.
Vključuje tudi socialni element globalne mešanice ras kot tudi pogled nazaj v zgodovino minulih civilizacij, vendar tokrat bolj poudarjena osebna – konstruirana – zgodba vsakega kipa, v povezavi s historičnim spominom, zapisanem v kipu skupaj z interakcijo z zgodovinskim sporočilom razstavnega prostora – cerkve. Predstavlja spoj med interpretacijami osebnih zgodb, prav tako baziranimi na izsekih zgodovinskega oziroma filmskega spomina ( Malefique, Afriška kraljica, speči vojščak, Marguerite de Valois, Passolini, Prince…) ter elementi zgodovinskega spomina, kot ga nosi sam sakralni prostor; ta usmeritev se priključuje hommageu evropskemu Letu kulturne dediščine…(SIMBOLI, OSEBE: grški križ, Madona z otrokom, Marijino znamenje, osem jasnovidk Sibil, prerok Samuel, prerok Aron, Marguerite de Valois, Afriška kraljica, Križani, Domenico Rossi…).
Celota predstavlja spoj in preplet določenih izpostavljenih fragmentov zgodovinskih elementov Prostora 1 ( Križevniška cerkev, Ljubljana) ter Prostora 2 ( Cerkev San Samuele, Benetke), skupaj z zgodbami posameznih kipov.
PROSTOR 1: Križevniška cerkev ali Cerkev Marije Pomočnice je samostanska cerkev, zgradil jo je Gvido von Starmberg. Konec gradnje 1714-1715, Arhitekt Domenico Rossi, Slog – barok. Cerkev Device Marije pomočnice je vključena v Register kulturne dediščine Slovenije kot Nepremični spomenik lokalnega pomena, na lokaciji Mol, RKD št.1589 (opis enote)[1] Razglasitev NSLP 22. februar 1986.
Cerkev Marije Pomočnice, bolj znana kot Križevniška cerkev, je ljubljanska baročna cerkev, ki jo je med letoma 1714 in 1715 na lastne stroške obnovil deželni komtur Gvido von Starmberg. Kot taka je bila del samostana križniškega reda. Pred tem je na istem mestu stala gotska cerkev in samostan, ki sta stala na posesti nemškega viteškega reda ali Križnikov in je obsegala ves jugozahodni del obzidja Ljubljane od Ljubljanice in Malega grabna do Gradišča. Skrbeli so za bolnike in poučevali mladino v lastni šoli. Samostan in cerkev se omenjata že leta 1263. Gradnja samostana nemškega viteškega reda so se začela leta 1228. Leta 1511 je poslopja močno poškodoval potres. Delno so jih obnovili med letoma 1567 in 1579. Danes o teh objektih ni več sledu. Ostanki se nahajajo v lapidariju Križank in v Mestnem muzeju. Iz leta 1260 je ohranjen relief Madone z otrokom, ki je krasil timpanon. Shranjen je v Narodni galeriji. Križevniška cerkev v 19. stoletju.
Današnjo cerkev je arhitektonsko zasnoval beneški arhitekt švicarskega rodu Domenico Rossi ( in Domenico Martinelli) tloris je v obliki grškega križa in je prva tovrstna cerkev na Slovenskem, Ima dve zakristiji, streha pa se zaključuje s podaljšano lanterno, ki nadomešča zvonik. Obnovljena je bila v baročnem slogu med letoma 1714 in 1715. Ima strogo notranjost, zunanjost pa deluje precej monumentalno s pilastri in trikotno atiko. Gradnjo je izvršil gradbeni mojster Gregor Maček st. Viteška dvorana je bila zgrajena v 18. stoletju. Na vogalu proti Gosposki ulici je vzidano Marijino znamenje kot spomin na prvi Marijanski kongres leta 1924. Danes cerkev in viteško dvorano, v okviru kompleksa ljubljanskih Križank, za svoje prireditve uporablja Festival Ljubljana.
PROSTOR 2 San Samuele, Benetke, fasada z zvonikom
Cerkev je locirana ob Palazzo Grassi in Palazzo Malipiero, vidna tudi s stani Velikega Kanala. Imenovana je po biblijskem Samuelu, saj se v notranjosti shranjene relikvije tradicionalno pripisujejo njemu samemu. Bila je zgrajena okoli leta 1000 s strani družin Boldù in Soranzo, v zgodnjem 12. stoletju pa uničena od dveh požarov in rekonstruirana. V 1685 je bila skoraj popolnoma na novo zgrajena, v 1952 dodana še loggia peko sedaj zaprtega portika. V notranjosti je preko visokega oltarja razpeti križani iz 14. stoletja, pripisan Paolu Venezianu. Cerkev San Samuele razlikuje od ostalih dejstvo, da je ena redkih beneških cerkva, posvečena preroku Stare Zaveze in ne običajno rimsko katoliškim. Prav tako je edinstveno, da je njena pozno gotska apsida ostala nedotaknjena navklub rekonstrukciji nava in fasade iz leta 1685. Stene in oboki te apside so bili restavrirani začenši z letom 1999, in predstavljajo enega redkih fresko ciklusov zgodnje beneške renesanse.
Ciklus opisuje osem Sybil, Grških in Rimskih ženskih jasnovidk, za katere se je verjelo, da so prerokovale dogodke v Jezusovem življenju: Oznanenje, Križanje in Vstajenje.
Na stropu štiristranski obok predstavlja svetnike Hieronima, Avgustina, Ambrozija in Gregorja, štiri očete Zahodne cerkve, postavljene v okrogline in obkrožene z zapisi, dekorativnim listjem ter putti, ki nosijo instrumente Strasti. Nad visokim oltarjem, med prostori med rebri in kupolo vidimo Kristusa in štiri evangeliste Mateja, Marka, Luka in Janeza. ( pripisujejo Padovanski ali Bolonjski šoli). Okolica je znana tudi po tem, da je blizu živela družina Casanove, sam Casanova je bil tu krščen in celo izvedel dve pridigi v starosti 15 let, preden se je odpovedal svoji cerkveni karieri. V cerkvi je bila v letu 2017 postavljena pretresljiva razstava “ Vprašaj svoje telo “ kanadskega umetnika Evana Pennya, ki tudi predstalja eno od referenc – layerjev zgodoviskega spomina.
f) ob otvoritvi performans z risanjem – modelirnjem v 3d, svobodno v prostoru, plesni element vključen kot tudi haptično modelarski oziroma linija v prostoru …rezultat viden na ekranu…
g) del materialov bo uporabljen tudi pri prezentaciji ob obisku mednarodne keramične konference AIC v Taipei 2019
- razstavo dopolnjujejo videi iz cikla Paralele
Parallels 1: Noravision …; Parallels 2: Il matrimonio; Parallels 3: Sleeping warrior’s talk…https://www.youtube.com/watch?v=Ck2pIoUFAHk, https://www.youtube.com/watch?v=UhxYmvmVGyw, https://www.youtube.com/watch?v=VwE85g-JQ8g, bile torej kombinacije 360 0 videa z paralelnimi ekspozicijami večih videov, kar je rezultiralo v nekakšnem prepletenem sanjskem prostoru in skorajda breztežnem prostoru…
http://noravision.mitv.si/asset/BSneyix3qjqJJEcwt, video Paralele,
h) fIzični – materialni del se fokusno izbere iz že izdelanih figur:
- serija “Stražarji” , terakota, podstavki iz opeke, železna ogrodja, višina s podstavkom cca 200 cm, 8 skulptur ( Malefique, Kraški gozdni duh, Marguerite de Valois, Mladi stražar, Prince, Hermaphrodite, Le Grand Vide, Skriti mož…
- “Vojščaki” : Afriška kraljica, Pozorni vojščak, Zamaknjeni vojščak ( glave na interveniranih podstavkih, železno ogrodje, višina cca 130 cm), 3 skulture
- serija glav na podstavkih iz drevesnih debel, železni krožni platoji, ( 8 skulptur, višina cca 120 – 140 cm; Azijski spomini, moški; Aron – deček z rogom ( bron), Zlata kraljica s kitami ( raku), Negresse, La montagne, Penseuse, Extase de Saint Thérèse de Lisieux, Les yeux d’Argos – Multiface )
- kralj in kraljica v polležečem položaju, naravna – nadnaravna velikost – postavljena na podstavke 200 x 200 x 60 cm, prekrite z umetno travo.