Anton Repnik – Veliki žalostni veseljak, odprtje razstave
Slikar Anton Repnik z Mute je značilen predstavnik slovenskega naivnega slikarstva. Čeprav izučen za čevljarja, se je zaposlil kot kovač v Tovarni poljedeljskega orodja na Muti. Risanje ga je spremljalo že od otroških let, barve pa si je lahko kupil le občasno, saj je moral preživljati številno družino. Po garaškem delu v kovačnici se je zatekal v svet likovnega ustvarjanja, ter ljubiteljsko zbiral starine.Njegova najzgodnejša slikarska dela so nastala po letu 1960. Po prvih barvnih poskusih na papirju je začel uporabljati kot slikarsko ploskev stare vreče iz jute. Ob pomoči Karla Pečka, akademskega slikarja in ravnatelja slovenjgraške galerije, ki ga je tudi uvedel v osnove slikarske veščine, je leta 1963 Repnik prvič razstavljal v Celju na razstavi »Slovenski samouki«. Takrat je Repnik že izoblikoval svoj značilni slog. Ustvaril je pretresljivo podobo preprostega človeka z značilnim obraznim tipom, ki proporcionalno obvladuje celotno figuro in skupaj s močno predimenzioniranimi rokami in stopali daje vtis grotesknosti. Za likovno ustvarjanje je prejel več nagrad in priznanj: posebno diplomo na slovenjgraški razstavi »Mir, humanost in prijateljstvo med narodi« leta 1965, plakete za sodelovanje na trebanjskih likovnih taborih, med njimi zlato plaketo Tabora leta 1977, grand prix de la collection Winston les peintres et sculpteurs naifs Jugoslaves leta 1974, Bernekerjevo plaketo za ustvarjalne dosežke leta 1987 ter še mnoga druga priznanja. Od leta 1965 živi in ustvarja na Muti, kjer ima svoj atelje in galerijo.