Potepanja s Friderikom
Potepanja s Friderikom je sveže delo uveljavljenega celjskega literarnega ustvarjalca Branka Zupanca. Gre za devetnajst zgodb o znamenitem Frideriku II Celjskem. A če mislite, da gre za zgodovinski roman, se motite. Gre za domišljijske zgodbe, kjer pa je pomembna zgodovina. Branko Zupanc je o svoji knjigi povedal:
“Potepanja s Friderikom je knjiga, v kateri je devetnajst zgodb o Frideriku II. Celjskem. Celjski me spremljajo že od mladih nog in kot Celjan živim z njimi že dolga desetletja. Od vseh mi je najbolj blizu Friderik II. (1379–1454), tako blizu mi je, da sem se odločil napisati o njem nekaj domišljijskih zgodb, seveda z upoštevanjem nekaterih zgodovinskih dejstev te rodovine.
Le kdo ne pozna nesrečne ljubezni med Friderikom in Veroniko? Veronike, njegove druge žene, Herman II. ni hotel sprejeti za snaho, ker je bila iz nižjega plemstva, zato jo je dal zapreti v grad Ojstrica, kjer naj bi jo utopili. V knjigi se Friderik II. vrača v naš čas, ker mora za vse storjene grehe še po smrti delati pokoro. Poiskati mora prstan, ki mu ga je dala Veronika. Dolga stoletja ga išče, mene pa je v današnjem času izbral, da sem mu pri iskanju pomagal. Skupaj se potepava in ga iščeva, tudi na otok Krk naju zanese pot. Veronike v onstranstvu ne bo ugledal tako dolgo, dokler ne bo našel prstana, drobnega srebrnega obročka z medlim modrim kamenčkom. Odkar mu ga je dala, se ni več ločil od njega. Vse do smrti ga je nosil na mezincu desne roke, z njim je bil v krsti in grobnici Celjskih, ki je bila pod glavnim oltarjem Marijine cerkve v Celju. Pa ga je našel? To boste izvedeli v zadnjih dveh zgodbah. In zakaj devetnajst zgodb in ne na okroglo dvajset?
V knjigi je zgodb za devetnajst dni oziroma večerov. Potem sledi razmislek, za kazalom pa je napisan samo naslov: Dvajseta zgodba in nekaj praznih oštevilčenih strani. Zadnjo, dvajseto zgodbo lahko napišete vi, ko boste prebrali knjigo. Dajte domišljiji prosto pot!”