SLOVENIJA – V torek, 19. maja 2020, je v sklopu Tedna ljubiteljske kulture (TLK), ki ga organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD), v Centru za poezijo Tomaža Šalamuna potekala okrogla miza z naslovom Kaj pomeni, ko zaigra inštrument?, ki je bila predvajana na Youtube kanalu TLK. Svoje poglede in izkušnje z glasbo so delili mag. Marko Repnik, akademski glasbenik in direktor JSKD,  dr. Katarina Habe, doktorica psihologije in predavateljica na akademiji za glasbo, Andrej Zupan, akademski glasbenik, redni profesor klarineta ter dirigent pihalnega orkestra na Konservatoriju za glasbo, dr. Nejc Sukljan, doktor muzikologije in predavatelj na oddelku za Muzikologijo v Ljubljani, mag. Mitja Dragolič, akademski glasbenik, profesor klarineta ter predsednik strokovne komisije ZSG in Dejan Krajnc, ambasador TLK. Pogovor je vodil Daniel Leskovic, akademski glasbenik in producent za inštrumentalno glasbeno dejavnost na JSKD.

Udeleženci okrogle mize Kaj pomeni, ko zaigra inštrument?

Z leve: Dejan Krajnc, mag. Marko Repnik, dr. Katarina Habe, dr. Nejc Sukljan, Andrej Zupan, Daniel Leskovic in mag. Mitja Dragolič.

Za uvod je svojo osebno izkušnjo posredoval Dejan Krajnc, ki se je inštrumenta začel učiti kot otrok, svojo glasbeno kariero začel v pihalni godbi, nadaljeval šolanje na umetniški gimnaziji in Akademiji za glasbo, danes pa se z glasbo preživlja. Povedal je, da mu je ukvarjanje z glasbo in igranje inštrumenta v otroških, zlasti pa v najstniških letih privzgojilo delovne navade in disciplino, hkrati pa spodbujalo kreativnost. »Mislim, da se lahko glasbi zahvalim, da danes razmišljam izven okvirjev. Sodelovanje v pihalni godbi mi je izboljšalo samozavest, naučil sem se spoprijemati s tremo, pomembna izkušnja pa je tudi delovanje v skupini. Zame osebno življenje brez glasbe ne bi imelo smisla.«
Ob tem se postavlja vprašanje, kdaj naj se otrok začne ukvarjati z glasbo. Dr. Katarina Habe v povprečju zagovarja starost okoli šestega ali sedmega leta, kar sovpada z organizacijo formalnega izobraževanja, vendar poudarja, da je treba otroke obravnavati individualno. »Pravi čas je, ko začne otrok kazati interes. Nekateri že pri treh ali štirih letih plezajo na klavir, ko na primer starši igrajo. Seveda mora biti to učenje naravnano igrivo, z metodami, povezanimi z gibanjem in podobno.« Pomembno pa je tudi, tako pravi dr. Habe, da najdemo primernega učitelja, ki bo skladen z otrokovim značajem.

Dr. Nejc Sukljan je prepričan, da je naš sistem glasbenega izobraževanja dobro razvit, celo vrhunski, vendar so vedno možne izboljšave, zlasti glede povezovanja z ljubiteljsko kulturo. Od vseh otrok, ki obiskujejo nižjo glasbeno šolo, jih deset odstotkov nadaljuje izobraževanje na Konservatoriju za glasbo in nekateri od njih še na Akademiji za glasbo. Povedano drugače, le deset odstotkov vseh, ki se v otroštvu ukvarjajo z glasbo, bo nadaljevalo v smeri profesionalne kariere. Udeleženci pogovora so se zato vprašali, kako zagotoviti, da se bo tudi ostalih 90 odstotkov še naprej ukvarjalo z glasbo, seveda na ljubiteljski ravni. Igranje inštrumenta je namreč težko delo, ki zahteva veliko truda in odrekanja, zato je pomembno, da ohranimo ljubezen do glasbe. Večji obisk glasbenih šol opažajo v krajih, kjer imajo pihalne godbe, kar je mogoče pripisati dejstvu, da je igranje v zasedbi spodbuda za učenje inštrumenta. Sodelovanje v kulturnih društvih, ki omogočajo nastope in tekmovanja, lahko zelo osmisli naporne trenutke, ko otrok vadi.
»Ljubiteljska kultura črpa prav iz teh 90 odstotkov, ki so se inštrumenta učili v otroštvu, ne postanejo pa profesionalni glasbeniki. Največji preskok smo naredili, ko so glasbene šole začele sodelovati z ljubiteljskimi inštrumentalnimi zasedbam. Za izobraževanje in nastopanje pa skrbimo tudi na Javnem skladu RS za ljubitelje dejavnosti, na področju inštrumentalne glasbe na primer prirejamo tabor Musica Creativa, kjer udeleženci pridobljeno znanje na koncu predstavijo na koncertu,« pravi mag. Marko Repnik, ki poudarja, da so lahko tudi ljubiteljski glasbeniki vrhunsko izobraženi.

Udeleženci okrogle mize Kaj pomeni, ko zaigra inštrument?

Z leve: Dejan Krajnc, dr. Katarina Habe in dr. Nejc Sukljan

Veliko vlogo pri ohranjanju ljubezni in zanimanja za glasbo pri odraščajoči mladini igrajo dirigenti orkestrov, od katerih je odvisno, kakšno glasbo bodo pihalne zasedbe igrale. »Pomembno je, da uvrstimo na repertoar tudi sodobne skladbe, tako da godbe ne bodo znane le po igranju koračnic. Novodobni dirigenti stremimo k temu, da pihalni orkester zveni kot simfonični orkester,« pravi Andrej Zupan. Ljubiteljski glasbeniki v orkestrih dobijo potrditev samega sebe in svojega dela, saj v formalnem glasbenem izobraževanju marsikdo ne dobi priložnosti, da bi se izrazil, na primer na nastopih in tekmovanjih. Mag. Mitja Dragolič je zadovoljstvo, ki ga prinaša glasba, ponazoril s primerom učenca, ki se je pošteno namučil z učenjem neke skladbe, »občutek ob uspešni izvedbi pa je opisal tako, da ga je primerjal z veseljem, ko pri nogometu da gol.«
Sogovorniki so se strinjali, da igranje inštrumenta in ukvarjanje z glasbo človeku prinese mnogo pozitivnega in ima mnogotere koristi, misli vseh pa je strnila dr. Habe, ki pravi, da »ko zaigra inštrument, zapleše telo, čustva se vzradostijo, um izostri in duša zažari.«